Brv v Irči vasi se izkaže kot primer spoštljive vpetosti arhitekture v naravno okolje. S svojo subtilno prisotnostjo in občutljivo zasnovano obliko se decentno vključuje v prelepo pokrajino ob reki Krki.
Vitka obešena konstrukcija višine zgolj 42 centimetrov se na razponu 130 metrov vije nad reko in omogoča harmonično vpetost v naravno okolje brez posega v območje obvodnega sveta.
Materiali, uporabljeni pri gradnji mostu, so skrbno izbrani tako, da se estetsko in teksturno lepo zlijejo z okolico. Drzna in premišljeno zasnovana betonska  konstrukcija dopolnjena z jeklom in lesom ustvarja občutek, da most ni zgolj umetniška ali inženirska struktura, temveč postane del narave.
Nova brv s svojo obliko, izbranimi materiali in premišljeno uporabo svetlobe ustvarja ne le trajnostno in funkcionalno celoto, temveč pričara umetniški izraz, ki nadgradi  naravno okolje ter obiskovalcem omogoča izkušnjo in spoštovanje lepot reke Krke.

Avtorji: Blaž Budja, Rok Jereb, Marjan Pipenbaher in Tomaž Weingerl,
krajinska ureditev: dr. Dušan Stupar
Jereb in Budja arhitekti in Ponting inženirski biro ter Pipenbaher inženirji

Fotografija: Blaž Budja

Stanovanjske soseske so za mnoge izmed nas okolje naše najbolj igrive mladosti. Da pa soseska to lahko postane, potrebuje primeren odnos med javnimi, poljavnimi in zasebnimi ambienti. Prav tako mora omogočati prijetno bivanje raznolikim generacijam in profilom ljudi. 

Kot vodilno misel soseske smo vnesli občutek celovitega, večplastnega malega mesta. Volumni objektov so oblikovani zadržano, postavljajo okvire za razgibane ozelenjene atrije. Motorni promet je omejen in tako se ustvarja možnost kvalitetnega zelenega in varnega okolja tik ob domu. Atriji so tematski in medsebojno povezani. Volumni pa nam ob sprehodu skozi sosesko nizajo razgibane poglede na življenje med njimi in okoliške naravne ikone. Slikovitost soseske pa tvori preplet zadržane a taktilno in vzorčno razgibane fasade ter vedno spreminjajoče narave.

avtorji: Rok Jereb, Blaž Budja, Miha Dobrin
soavtorji: Maruša Trnovec, Manica Lavrenčič, Petra Stojsavljević, Nina Majoranc, Anja Šuštar, Sara Zorzut
avtorji krajinske arhitekture: Tomaž Stupar, dr.Dušan Stupar, Katja Senekovič, dr.Marko Dobrilovič

fotografija: Blaž Budja, Miran Kambič

Pri oblikovanju hiše smo se želeli dotakniti krajevne tradicije, se spomniti Barja, kolišč in seveda tradicionalnega slovenskega ganka. Enoti imata vsaka svoj osrednji dnevni prostor, ki se prek terase zlije z barjanskim poljem. Gank v nadstropju – kontinuiran balkon – ima tudi vlogo nadstreška, obenem pa pri vhodu tvori prečno os za prehod ob hiši. Vertikalni raster letev spominja na bujno vertikalno rastlinje ob mokriščih. Leseni del fasade in tankoslojni omet sta strogo ločena ter kompozicijsko tvorita dva elementa. Ometani del hiše je čvrsta baza, na katero se naslanja leseni del. Ta kot čipka ustvarja paravan zunanjim lesenim terasam. Dvojček na Barju stoji na betonskih pilotih in temeljni plošči, konstrukcija hiše pa je izdelana iz križno lepljenih lesenih plošč.

avtorji: Rok Jereb, Blaž Budja, Nina Majoranc, Maja Slapernik in Zala Likavec Perovšek

Popotovanje arhitekta čez slikovite dolenjske griče se na Čatežu prične in konča z valorizacijo obstoječega. Pogledi na Zaplaz – romarsko središče nad Čatežem – so iz vsakega kotička vasi uokvirjeni z oblo podobo gričevnate narave. Dve cerkvi in trije zvoniki akcentuirajo stikanja oblin gričev in dolin. Betonska hala z vhodom v upravni del in s fasado iz pi-plošč je sama po sebi očarljiv paspartu zaključenega kompleksa. Stavba želi povabiti obiskovalca in veliki ustroj tovarne postaviti v merilo, ki ga posameznik v odnosu do okoliškega grajenega in naravnega okolja še zmore dojeti kot znosnega. TEM Čatež je podjetje, ki temelji na odličnih medosebnih odnosih. Lastniki gradijo okolje, v katerem se dobro počutje posameznika oblikuje v celoto, ki se odraža v nadpovprečnih poslovnih dosežkih. Novo delovno okolje pa dokazuje, da je lahko tudi tovarna ambient po meri človeka.

avtorji: Rok Jereb, Blaž Budja in Nina Majoranc
avtor krajinske ureditve: dr. Dušan Stupar

Materinski dom je v več pogledih posebna hiša. Na meji dveh delov mesta – stavba namreč stoji tik ob glavnem mestnem pokopališču, ki ga od preostalega mesta loči park – zlahka razberemo, da je moč z oblikovanjem, ki sledi funkciji, vzbuditi in negovati občutek varnosti. Oblikovna in funkcionalna zasnova hiše je jasno prepoznavna po členitvi fasade. Pritličje, v katerem je javni del, je s cezuro ločen od nadstropja, spalnega dela. Fasadni ovoj objema hišo z dveh strani, z dvema materialoma: betonom, ki z uporabo deščičnega opaža krhko nagovarja in sledi drugemu objemu, stekleni opni. Oba materiala skrbno varujeta notranjost. Raster oken usmerja in skriva ter odpira poglede, s čimer ustvarja komunikacijo z okolico in govori o tem, da Materinski dom ni navadna hiša. Je ustanova, ki obenem varuje in podarja toplino doma.

avtorji: Rok Jereb, Blaž Budja in Nina Majoranc

S poslopjem Varstveno-delovnega centra INCE Mengeš odpiramo vprašanje umeščanja sodobne arhitekture v historično tkivo vaškega okolja. Zato hiša ob potoku na izrazito podolgovatem zemljišču v zasnovi sledi tipologiji vaškega jedra in organizacijskim prvinam starih domačij z delitvijo na gospodarsko dvorišče ob cesti in zasebni vrt ob potoku. Z oblikovanjem tipičnih elementov tradicionalne gradnje v Sloveniji z gankom – balkonom, obliko strehe in uporabo lesa smo omilili velikost in jo približali merilu okoliških stavb. Razgibana dvokapnica objekta je skladna s tipologijo vasi, obenem pa združuje program v celoto. Okolica in krajinska ureditev sta zasnovani z mehčanjem oblik in geometrij. Izmikajoč se obstoječi vegetaciji in prepletajoč grajene robove je nastal subtilen šiv med objektom in njegovim naravnim okoljem.

avtorja: Rok Jereb in Blaž Budja
avtor krajinske ureditve: dr. Dušan Stupar

Športna dvorana Stopiče je projekt, s katerim na svoj način odgovarjamo na vprašanje, kako sodobno javno infrastrukturo umestiti v tipično slovensko podeželje. Arhitektura se na »arhetipsko« stanje s podeželskimi hišami, cerkvenim zvonikom in zelenimi griči odziva s prefinjeno strukturo in jasno orientacijo stavbnih mas ter njihovih materialov. Servisni program dvorane je pospravljen pod obodni venec, ki se vzdolž ceste prilagaja reliefu. Tako v odnosu do vaških hiš korigira veliko merilo športne dvorane, ki se kot ogromno leseno gospodarsko poslopje dviguje iz gričevnate krajine.

avtorja: Rok Jereb in Blaž Budja

Prizidek se navezuje na obstoječo zazidavo z izmikom tlorisnega gabarita. Na vzhodnem delu zaključuje promenado pred kompleksom. V zgornji etaži je terasa z rožnim vrtom, ki je namenjena delovni terapiji. Končna fasada prizidka sledi obliki dvokapnice, s čimer novi del oblikovno navezuje na obstoječega. Lesena fasadna obloga ustvarja vzdušje domačnosti. S prizidkom domu starejših občanov v Šmarju pri Jelšah predstavljamo uspešen primer snovanja objekta, ki večdesetletno dokaj stihijsko gradnjo povezuje v arhitekturno celoto.

avtorja: Rok Jereb in Blaž Budja